nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Tu dobijo vso težo tudi briljantne Deleuzove analize stoiške etike v Logiki smisla: stoik ni Bog, stoik je igralec, je predindividualna instanca, anonimna singularnost, skozi katero se realizira-reflektira dogodek. Prav Deleuzov pristop omogoči rigorozno in radikalno interpretacijo, ki stoike iztrga "krščanski moralki" preizkušanja grešnega, šibkega, končnega bitja, zato da bi jih priličila "svetnikom" v Lacanovem pomenu oziroma "spiritualnim avtomatom" - seveda v drugem pomenu, kot ta izraz uporablja Leibniz. To je subjekt, potem ko je prestal subjektivno destitucijo, je subjekt, ki se je znebil Drugega in postal objekt in ki poslej samo še deluje - slepo in brezglavo, slepo zato, ker mu ni treba gledati in iskati pot, ker jo že pozna, je vanj vgrajena kot nezmotljiv program; brezglavo zato, ker ne potrebuje več glave, ker "ve", v vsakem trenutku ve, kaj mu je storiti, ker tudi ni drugo kot vednost v realnem, tako kot Galilejeva narava.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani