nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Sade sicer jasno izpostavi indiferentnost pulzije do objekta - za pulzijo je vsak objekt dober, ker je vsak nepomemben kot tak, ker je tisto, za kar ji gre, zadovoljitev pod kakršnimi koli že pogoji, in ne sam objekt v svoji partikularnosti. Toda po drugi strani sam ne zdrži te acefaličnosti pulzije in jo mora "posvetiti" z Drugim, kajti volja do užitka ni pri Sadu priznana v njeni nasebnosti in zasebnosti, pač pa je pripisana Drugemu, naravi, poistoveteni z Vrhovnim bitjem zlobe.
V svojem služenju volji Drugega je Sade šel do konca, zato se je tudi sam na koncu znašel v položaju žrtve volje Drugega, subjekta, ki ga razcepi volja Drugega. Sade se je v svoji fantazmi resda postavil na mesto rablja, objekta, ki hoče razcep Drugega, a ta razcep, ki ga je prevrgel na Drugega, se po strukturni nujnosti kot bumerang vrne in zadene njega samega, kot žrtev, zaprto, podvrženo volji Gospodarja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani