nova beseda
iz Slovenije
Igor Grdina: Poti v zgodovino, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Prvi so videli človekovo bistvo v zaznamovanosti z izvirnim grehom (t. i. družbene institucije - zlasti cerkev - naj bi vendarle nekaj storile za izboljšanje slehernikovega položaja: zlo se potemtakem v popotovanju skozi "kultivirani" čas omiljuje ali celo zmanjšuje; v tem kontekstu je bil prelomnega pomena pojav oziroma nastop Sinu božjega na prizoriščih zemeljske zgodovine), drugi pa v njegovi prvobitni dobroti oziroma nepokvarjenosti, ki jo je nesluteni razmah civilizacijskega instrumentarija v teku let dodobra zakril. Rešitev se je filozofom kazala v vrnitvi k stvarni in metaforični naravi, pri tem pa naj ne bi bila potrebna nikakršna pomoč Vsemogočnega. Kantovo zvezdno nebo nad nami in moralni zakon v nas je morebiti najimpresivnejša in najuniverzalnejša formulacija takšnega pogleda na in v svet. Rousseaujeva vizija imanentne človekove dobrote je bila brez dvoma najradikalnejši - čeprav ne več racionalen - odgovor filozofov na krščanska
pojmovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani