nova beseda
iz Slovenije
Igor Grdina: Poti v zgodovino, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
, Curzio Malaparte, Sándor Márai, Canetti, Primo Levi, Vitomil, I. Soženicin,, Gore Vidal in so le nekateri od ustvarjalcev, ki bodisi v celotnem opusu bodisi v njegovem bistvenem delu reprezentirajo "avtografski" tok pisanja v času razcveta in osutja modernizma ter postmoderne. Če k temu impresivnemu seznamu dodamo še kopico imen "pričevalcev", ki sicer večinoma niso imeli namena ustvarjati klasično pojmovane beletristike, vendar je vsaj recepcija njihove tekste umestila v okvir "prave literature" (dnevniški zapiski Ernsta Jüngerja, Victorja Klempererja in Kocbeka, "potopisje" Ryszarda Kapuścińskega, avtobiografika Wladyslava Szpilmana, Ingmarja, Clareja in-Ranickega), lahko sklepamo, da ne gre za marginalen pojav. Prav tako ne bi bilo prav spregledovati lirikov, ki so se tako v ekspresivističnem kot v komunikacijskem smislu nepopustljivo utemeljevali na lastni izkušnji "eksistencialov" ter opustili sleherno obliko vsebinskega in esteticističnega "okraševanja" teksta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani