nova beseda
iz Slovenije
Igor Grdina: Poti v zgodovino, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Literarno nadarjenega turškega vladarja bi bilo napak šteti za posebej senzibilno dušo: na prestol se je povzpel z bratomorom, kot osvajalec - ob zori 16. stoletja si je podvrgel Sirijo in Egipt - pa ni bil nič manj okruten od kakega Levjesrčnega, ki si je prav tako "prste mazal" s tinto. A vseeno: čas sveta, v katerem je mogel tudi najzadrtejši robustnež brez strahu pred osmešenjem izpovedati svojo ljubezen (čeprav v okviru ustaljenih obrazcev), je bil plemenitejši od tistega, ki z začudenjem zre na poete, če počno kaj takšnega.
Ne pridemo bogvekako daleč z moraliziranjem o tem, ali je bila nekdanjost boljša ali slabša od sedanjosti, komaj pa je mogoče podvomiti, da je bila človeško globlja in pristnejša.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani