nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
"Tako prehodi vsak posameznik tudi stopnje omike občega duha, ampak kot podobe, ki jih je duh že bil odložil, kot stopnje neke poti, ki je udelana in poravnana; kot z ozirom na znanja vidimo, da je tisto, kar je v prejšnjih dobah zaposlovalo zrelega duha mož, padlo na raven znanj, vaj in celo iger deške dobe in bomo v pedagoškem napredovanju prepoznali kot v senčni risbi prerisano zgodovino omikanja sveta."
Pomen tega, kar v navedku trdi, ni v iskanju analogije med Heglovo filozofijo in biologijo, temveč v tem, da je individuum (mikrokozmos) lahko kot modrec totaliteta: kar velja za občo zavest in obče samozavedanje, torej za občega duha, velja tudi za človeka kot za konkretno podobo (Gestalt) duha. Fenomenologija potemtakem govori o razvoju duha kot o zgodovinskem razvoju totalitete, ki pa v sebi vključuje delne totalitete, organizirane na analogen način, kot je organizirana sama.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani