nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Vsaj za njegova zgodnejša dela (z začetka sedemdesetih let dvajsetega stoletja, od dela Diskurz, figura do Libidinalne ekonomije) je značilno, da estetsko polje konstituirata tako privilegirani prostor vseh kritičnih aktivnosti kot model za vsakršno neomejeno afirmacijo in družbenopolitično transformacijo. Lyotard trdi, da lahko določena oblika umetnosti (estetski formalizem, avantgarda, raziskovanje itn.; izrazi so avtorjevi), ker ni oblikovana v izrazih veljavnih družbenih oblik ali organizacij, udejanja učinkovito kritično politiko, kakršne nobeni obliki politične aktivnosti sami nikoli ni uspelo udejaniti.
Po Lyotardovem prepričanju je takšna vrsta aktivnosti (zgoraj navedene oblike umetnosti) učinkovita, ker je "funkcionalno - beseda je zelo slaba; bolje bi bilo reči kar naravnost ontološko - postavljena zunaj sistema in je po definiciji njena funkcija dekonstruiranje vsega, kar sebe prikazuje kot red, da bi pokazala, da vsak 'red'
prikriva nekaj drugega, nekaj, kar je v tem redu potlačeno". Lyotardova trditev, da je umetnost "ontološko zunaj" družbenopolitičnega univerzuma, zagotavlja umetnosti izjemen privilegij, poleg tega pa nakazuje, da nosi s seboj najbolj tradicionalne idealistične posledice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani