nova beseda iz Slovenije

Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:

In vendar obstaja glede obsega in pomena te zunanjosti oz. neodvisnosti veliko polemik: nekateri bi jo želeli zmanjšati, kot je le mogoče, da bi bistvo umetnosti izpeljali iz drugih polj, medtem ko drugi spet vztrajajo, da superiornost, univerzalnost, transcendentnost ali preprosto kritična moč umetnosti leži v tem, da je drugo in da je nujno to drugost spoštovati in braniti za vsako ceno."

Če je za postmodernega Lyotarda značilno, da umetnost in filozofijo pojmuje kot enakovredni dejavnosti, pa zgodnji Lyotard postavlja odnos med umetnostjo in filozofijo v povsem drugačen okvir.
Temeljni vir razprave o tej problematiki je bil tedaj zanj Nietzsche, ki je trdil, da religija, morala in filozofija predstavljajo dekadentne oblike delovanja človeka, v umetnosti pa je videl gibanje, ki nasprotuje tem družbenim oblikam.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA