nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Po Jamesonovem prepričanju leži bistvo Adornovega prispevka k marksistični teoriji "v njegovem edinstvenem poudarjanju prisotnosti poznega kapitalizma kot totalitete, [ki se nahaja] znotraj samih oblik naših pojmovanj ali samih umetniških del". Jameson zdaj (v devetdesetih) pri Adornu ne poudarja več refleksivnosti dialektičnega mišljenja (kot je to počel pred dvema desetletjema), temveč trdi, da je nasprotno ta poudarek treba zavrniti kot "del bremena modernističnega mišljenja, ki v postmodernističnem obdobju ni več zelo avtoritativno". Zato v nasprotju s takšnim pogledom na dialektično mišljenje predlaga drugačen pristop; namreč dialektični proces kot poskus "misliti drugo stran, zunanjost, zunanjo stran pojma, ki tako kot pri Mesecu nikoli ne more biti za nas neposredno vidna ali dostopna: vendar pa si jo moramo na običajen način pozorno zapomniti in jo vzeti na znanje ter jo še naprej uporabljati in misliti".
Jameson tak način
definira kot proces mišljenja, ki gre hkrati po eni strani s pojmom in po drugi proti njemu; tak način pa je ravno tisto, kar je značilnost Adornovega pojma totalitete.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani