nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Ob tvojem takratnem in današnjem vedenju ne obžalujem le tega, da si si političnomoralno oceno dialektično zadržal za izid knjige, temveč predvsem to, da si mi takrat, ko je bil zame še čas, zamolčal tako imenovana politično škodljiva mesta knjige, še posebej zato, ker sem upošteval vse tvoje takrat izrečene nasvete.
To se pravi, da človečnostni duh moje knjige ne more nikogar pokvariti in ničesar zatemniti. Šele po napadu, ki je z nekvalificiranimi izrazi in osebnimi žalitvami surovo potvoril duha knjige, ji podtaknil nečedne namene ter ji s političnimi zaključki hotel dati pečat perverznosti, umske zmede in belogardizma, sem moral spoznati, za kaj gre.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani