nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Spričo tega menim, da si ni težko predstavljati, kakšen odnos je imel ta izjemni človek do svoje okolice, pa tudi do mene, in kakšen odnos sem mogel imeti jaz do njega. Bil mi je nekako zanimiv, čeprav me je pri njem v bistvu zmeraj motilo tisto, čemur sem že takrat rekel špintiziranje, se pravi, vsa njegova nekako fantastično krščanska metafizika, ki si jo je prikrajal po dveh velikih, toda za cerkev dovolj sumljivih vernikih, po svojem prijatelju Mounieru, kakor ga imenuje, in po fantastičnem teologu in naravoslovcu Teilhardu de Chardinu, pri katerem človek ne ve več, ali je njegov bog sploh še bitje ali je samo nekak vesoljski proces. Kljub vsemu temu in še kljub temu, da o svojih spoznanjih nikoli ne govori s svojim jezikom, temveč z jezikom svojih vzornikov, pa mi je bil do neke mere simpatičen, čeprav marsičesa pri njem nisem mogel uskladiti z njegovo vernostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani