nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Čudno, da velja ta višja naklonjenost vendarle samo njemu in ne vsem, ki smo bili deležni iste milosti, ves naš ožji krog, ki pa ga je ločil od sebe in se mu odrekel, in to ne brez razloga.
Spričo tega menim, da si ni težko predstavljati, kakšen odnos je imel ta izjemni človek do svoje okolice, pa tudi do mene, in kakšen odnos sem mogel imeti jaz do njega. Bil mi je nekako zanimiv, čeprav me je pri njem v bistvu zmeraj motilo tisto, čemur sem že takrat rekel špintiziranje, se pravi, vsa njegova nekako fantastično krščanska metafizika, ki si jo je prikrajal po dveh velikih, toda za cerkev dovolj sumljivih vernikih, po svojem prijatelju Mounieru, kakor ga imenuje, in po fantastičnem teologu in naravoslovcu Teilhardu de Chardinu, pri katerem človek ne ve več, ali je njegov bog sploh še bitje ali je samo nekak vesoljski proces.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani