nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Nekako tako odsotnega sem ga srečal tudi sam v Novem mestu in takega sem videl tudi kasneje leta in leta v Ljubljani, čeprav je takrat že opravljal prozaično službo bančnega uradnika in čeprav je bil oženjen ter je imel, če prav vem, dve hčeri.
Moj odnos do tega svojstvenega in čudaškega človeka je bil spočetka tovariško radoveden, dasi mi njegova mistika ni zbujala zanesljivega zaupanja. Če mi je na primer v zgodnjem ljubljanskem času z vso resnobo govoril o Podbevškovi demoniji, zaradi katere da čuti v njegovi bližini, kako odhaja njegova, Jarčeva življenjska energija na tega demona, sem njegovo pripovedovanje poslušal napol s skepso glede njegove resničnosti in napol z začudenjem, kako je vendarle mogoče v našem času živeti s tako čudaškimi in naivnimi predstavami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani