nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
K vtisu pesmi je veliko prispevala zunanjost mladega pesnika: njegova sloka, visoka postava z votlimi prsmi, njegov nekako izpiti, bledi obraz z velikimi, zmeraj začudenimi in mistično motnimi očmi pod vdrtim čelom in njegov globoki in mirni glas rojenega hipnotizerja; vse je bilo enkratno, nenavadno in skoraj neresnično, vendar hkrati spet v skladu z značajem njegovih verzov in pesmi, ki nam jih je prebiral. Vse pa nas je zares prevzel s svojim Vrtiljakom in s kozmično grozljivostjo te pesmi, ki nas je zmagala takrat in ki bo nemara premagala tudi neizprosni čas. Sedel sem med občinstvom poleg in spominjam se, kako sva se oživljeno spogledala, ko je pesnik z brezupnim klicem po, ki naj bi se iztrgal iz začaranih krogov nesmiselne človeške eksistence, zaključil to svojo po vsej predstavnosti prepričevalno in sugestivno pesem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani