nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
A da bi Miška kdaj obravnaval kot svojega varovanca ali da bi si to samo domišljal, je bilo popolnoma nemogoče, kajti bil je v vsem tako očitno samosvoja in izrazita osebnost, ki jo je moral kljub njegovi vnanji skromnosti vsakdo občutiti in ki ni dopuščala, da bi se mu kdo samo zares približal, a nikar, da bi ga kdo skušal spravljati pod svoje varstvo.
Ne, moj odnos do Miška je bil zmeraj odnos do popolnoma enakopravnega tovariša, mlajšega sicer, toda samoraslega in obdarjenega z vednostjo o življenju. S to vednostjo je ustvarjal dela, ki so v njih osebnosti njegovih ožjih rojakov ne samo globoko razumljene, temveč jim je znal vdihniti, kakor sam pravi, duše, po katerih jih bralec občuti kot polne in žive osebnosti in hkrati kot predstavnike siromašnega evropskega kmetijstva, ki v njem narava zbira človeško hrepenenje po neznanem svetu višje vrste in višje vsebine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani