nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Kajti »vso to zavzetost prepleta nikdar potešljiva sla po lepoti, sla po izpovednosti, sla po ustvarjanju... sovražiš in mrziš, a spet z obema rokama blagoslavljaš, obsojaš in zametuješ, a spet se k vsemu ponižno in predano skloniš... Stojiš sam in strmiš predse... vsega bi se še rad dotaknil, vse pobožal, pa naj je bilo lepo ali mučno... To so ti moji ljudje, dobri in slabi, ljudje, ki sem jih gnetel in gnetel, a oni so se mi izmikali spod prstov, da niso bili nikdar takšni, kakršne sem jaz hotel in potreboval.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani