nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Razumel me je pač po svoje, se pravi tako, kakor da naši sodobni literaturi očitam, da se ukvarja s samimi socialno najnižjimi sloji in da jo obsojam zaradi tega, ker postaja vse bolj njen pravi predmet »spolitizirani, zaktivizirani človek naših povojnih let, naš terenski človek«. »Literatura, ki se ukvarja z... vsakdanjim človekom, za ne more imeti nikake vrednosti, pa je tudi ta človek zanj vzorec brez vrednosti.« Te hude in nič prav prijazne obtožbe, ki sem jo označil kot demonijo časa, seveda nisem smel preslišati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani