nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
In tako je najino zadnje srečanje izzvenelo komaj ubrano, kljub dobremu čustvu, ki sem ga gojil do njega, in kljub spoštovanju, ki ga do tega pisatelja čutim še danes. Zapisan je v moji zavesti kot naš resnično in pristno ljudski pisatelj velikega formata in moči, čigar vzpon in vse življenje mi govorita, kakšna čudovita in mogočna sila je resnična nadarjenost, ki je ne morejo zavreti ne uničiti niti veliki vzgibi zgodovine, kakršni so z vojno in revolucijo obvladovali naše čase. In še kakšno edinstveno, nemirno in nevarno življenje med svobodnim beganjem in skrivanjem po svetu in ječah je moral dolga leta živeti ta naš literarni ustvarjalec, čigar življenjska zgodba je tako izjemna med slovenskimi pisatelji vseh časov in čigar delo se je kljub vsemu uvrstilo kot enakovredno v najžlahtnejšo zakladnico našega duha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani