nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Tik pred njegovim odhodom sem prebral eno ali dve njegovih predsmrtnih pesmi, v katerih sem vnovič spoznal in našel potrdilo o tem, kako je pesem v njem rasla in dozorela. To ni več ne socialistična ne tipična socialna poezija, temveč poezija elementarne človeške usode in stiske v pričakovanju usodnih življenjskih dogodkov. Tako se je v letih po svoji prvi zbirki s šolanjem ob literaturi razvil v pesnika človeške usodnosti, se pravi življenja kot takega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani