nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Naša slovenska ozkosrčnost in omejena presoja pa nam nista dopustili, da bi se potrudili z njim in da bi ga kljub njegovim smešnim strahovom morda le premaknili domov, kjer bi lahko videl in spoznal marsikaj, kar bi ga moglo pomiriti v njegovem odporu proti komunizmu in kar bi mu moglo dati vsaj tako ali drugačno pobudo za literarno snovanje, da se ne bi ubijal z verzificiranjem in prepesnjevanjem evangelijev, marveč bi se morda s svojo bujno domišljijo le posvetil našemu življenju, pa naj bi ga že gledal in vrednotil tako ali drugače. Njegov format mu verjetno ne bi dopustil, da bi v procesu, ki ga živimo, ostajal pri številnih negativnih podrobnostih in malenkostih, marveč bi verjetno le prodrl do smisla za veličino in širino tega, kar nas nosi in kar hkrati sami tudi ustvarjamo. In morda bi se spričo tega mogočnega zgodovinskega dogajanja naposled tudi sam posmehnil svojim veličinskim utvaram, ki so na žalost ostale usodne za njegovo življenje in
delo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani