nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Moje ocene njegovih spisov so bile vse razen polemike Ljubljanski zvon v Sodobnosti v letu 1934 zelo stvarne in se njegove osebe niso nikdar dotikale bližje, kakor je za kritiko literature dopustno in potrebno. Res pa je, da sem se, kakor pri ocenjevanju vseh drugih, tudi pri njem zvesto držal Lessingovega priporočila, ki pravi, da dolžnost kritike ni vljudnost, temveč resnicoljubnost. Sicer pa je v glavnem pozitivna moja kritika njegove Celice, ki je nemara poleg Pavlihove kronike najbolj uspela knjiga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani