nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Res pa nisem niti slutil, kaj se dogaja v, čeprav sem imel tudi pri branju njegovih miselnih dialogov večkrat občutek, da imam tu opraviti s piscem zelo mladostnega razuma in okusa, skratka s človekom, ki se mu ni posrečilo razviti se preko pubertete. Zadnji njegovi zapisi te vrste, ki so mi znani iz mariborskih Dialogov in ki jih je zapisal v letu 1960, se pravi trideset let kasneje, pa so glede njegove zrelosti v bistvu skoraj enaki navedenim s to razliko, da se tu ne ukvarja več z razmišljanji o svoji veličini, marveč v njih že kar nedvomno »zviška motri nehanje ljudi pod seboj«. Še vedno pa ga v tem času zanima moja oseba, katero sodi in razlaga, in reči moram, da kljub pomoči Freudove psihoanalize popolnoma brez razumevanja in spet nekako mladostno naivno, dasi mu je zdaj že daleč čez petdeset let.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani