nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
V tem času sva se večkrat srečavala v kavarni, kamor sem zahajal predvsem zaradi. Res pa nisem niti slutil, kaj se dogaja v, čeprav sem imel tudi pri branju njegovih miselnih dialogov večkrat občutek, da imam tu opraviti s piscem zelo mladostnega razuma in okusa, skratka s človekom, ki se mu ni posrečilo razviti se preko pubertete. Zadnji njegovi zapisi te vrste, ki so mi znani iz mariborskih Dialogov in ki jih je zapisal v letu 1960, se pravi trideset let kasneje, pa so glede njegove zrelosti v bistvu skoraj enaki navedenim s to razliko, da se tu ne ukvarja več z razmišljanji o svoji veličini, marveč v njih že kar nedvomno »zviška motri nehanje ljudi pod seboj«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani