nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Spominjam se enega samega pogovora, ki sva ga imela na klopi pri tivolskem ribniku, kjer sem slučajno naletel nanj. Dejal mi je s svojim nekoliko hripavim glasom in v svojem miselno lovečem se načinu, da redno prebira moje kritike, da se je iz njih naučil več kakor od vseh drugih in da to poudarja tudi v predavanjih v šoli, kjer me redno obravnava kot kritika, dejstvo, ki sem ga poznal tudi od njegovih dijakov. Žal mi je, da ga nisem vprašal podrobneje, na primer, česa naj bi se bil naučil od mene, kaj sem mu razjasnil in podobno, kajti kakega vpliva moje kritike na njegovo pripovedništvo nisem opazil in mislim, da tudi nihče drug ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani