nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
In nato z glasom recitatorja zelo počasi: »Am Himmel glänzt der, die Wesen wähnen Got, den Herrn...« in tako dalje, stih za stihom, do konca te dolge, lepe pesmi brez napake. Bila je v stanju skrajne koncentracije s srepim pogledom, ki se je upiral v neobstoječi list, s katerega je njen spomin bral te stihe po dvajsetih ali petindvajsetih letih, odkar jih je brala zadnjič. Sam sem imel in imam dober, morda celo nadpovprečen spomin za stihe, toda to, kar mi je pokazala in dokazala, mi je bilo kratko malo nepojmljivo in opozorilo me je nekako, naj se zavedam, s kakšnim močnim enkratnim bitjem imam opravka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani