nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Nekoliko daljši je bil samo tisti po smrti njegove žene Maše, ko sem ga prvič videl čustveno pretresenega. Potem so se nekoč ta srečanja prekinila in zvedel sem, da leži kot žrtev prometne nesreče v bolnišnici in da - pri svojih petinsedemdesetih letih še nenavadno svež in čil - umira. Tako se je končalo življenje tega usodno prizadetega, skoraj tragičnega slovenskega človeka, ki je ves izgoreval za svoj zahodnjaški humanizem in ki ni našel v sebi poti k humanizmu ali vsaj k iskanju novega, v težkih časih nastajajočega humanizma - socialističnega sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani