nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Vso vojno in ves čas ujetništva, ki je bilo samo po sebi dovolj mučno in izčrpujoče, sem vlačil s sabo, v sebi svoj nerazčiščeni spor s samim seboj: kdo sem, kaj sem, kaj bi mogel biti in kaj po vsej verjetnosti bom? Ta pubertetna skrb o samem sebi, ki še ni našla pravih meril v moji misli in zavesti, se je oprijemala edinega nereligioznega moralnega merila, ki ga je svoj čas našla pri v njegovem najvišjem moralnem kriteriju - hrepenenju, v imenu katerega je gojil svoj kult umetništva in delil ljudi na ljudi hrepenenja in na prostake. Povedal sem že, da me je ta njegova klasifikacija človeštva težila dolgo časa in v začetku vojne 1914 me je obup nad samim seboj, ker nikakor nisem bil podoben Cankarjevim adeptom hrepenenja, pripravil do tega, da sem se iz popolne resignacije vpisal na tehnično visoko šolo v Pragi, na katero po vsej svoji naravi nikakor nisem spadal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani