nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Zadnje besede zvene nekoliko patetično, so pa v bistvu točne, kajti moje tedanje stanje je bilo resnično zelo težko. Vso vojno in ves čas ujetništva, ki je bilo samo po sebi dovolj mučno in izčrpujoče, sem vlačil s sabo, v sebi svoj nerazčiščeni spor s samim seboj: kdo sem, kaj sem, kaj bi mogel biti in kaj po vsej verjetnosti bom? Ta pubertetna skrb o samem sebi, ki še ni našla pravih meril v moji misli in zavesti, se je oprijemala edinega nereligioznega moralnega merila, ki ga je svoj čas našla pri v njegovem najvišjem moralnem kriteriju - hrepenenju, v imenu katerega je gojil svoj kult umetništva in delil ljudi na ljudi hrepenenja in na prostake.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani