nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Zmeraj me je prevzemalo neko zelo dobro, skoraj pokroviteljsko čustvo do tega moža preroško častitljive zunanjosti, kadar ga je za vse prisotne nepričakovano oblila rdečica sramu. Če je zaradi karakteriziranja moral ponoviti kako grobo ali ne prav knjižno besedo katerega izmed tovarišev, je zardel kakor mlado dekle in se v zadregi smehljal kakor nedolžen, zbegan otrok. V kavarni ga je nekoč neka živahnejša gospodična proseče vprašala, ali bi smela pobožati njegovo sivo brado.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani