nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
In kakor je morda moralistično ozkosrčna, če jo smem tako označiti, umetniški analizator človeške pojavnosti je nezmotljivo začutil patološko zverstvo tega strašnega človeka.
Pri vsem tem brutalno tragičnem in vizionarnem ter visoko umetniškem življenju je bil preprost, otroško čist in nenavadno dober in plemenit. Zmeraj me je prevzemalo neko zelo dobro, skoraj pokroviteljsko čustvo do tega moža preroško častitljive zunanjosti, kadar ga je za vse prisotne nepričakovano oblila rdečica sramu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani