nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Priznanje svoje vrste tedaj, ki pa kajpada ni važno, pač pa je dovolj ilustrativno za vso njegovo naivno in preprosto človeško občutljivost.
Sedemsto strani njegovih Spominov se lepo zaključuje z njegovo smrtno slutnjo, kakršnih je spričo svoje bolezni verjetno doživel veliko, toda verjetno komaj katero tako prepričevalno. Bilo je v Beogradu po vrnitvi iz Bolgarije: »Ko sem bil na peronu, sem se moral usesti na svoj kovček, ker me noge niso hotele držati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani