nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
In dobro se spominjam, kakšno opustošenje je vnašala v najine razgovore, ki so se iz leta v leto bolj in bolj motali okrog gmotnih vprašanj in okrog perspektive, kakršno je v vsej njeni turobnosti mojster videl pred seboj. Toda nobena beseda, ki bi jo zapisal ali navedel, ne bi mogla jasneje predočiti drame, ki se je v tem življenju dogajala. Ne gre navsezadnje samo za pomanjkanje in težave, temveč gre predvsem za to, da so neizprosne skrbi tega umetnika preganjale dan in noč in da se je zaradi njih mogel iz leta v leto manj izgubljati v umetniške sanje in vizije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani