nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Reči moram, da je moj sobesednik nekoliko osupnil in da je z začudenimi očmi rekel samo svoj »no, no« in prikimal. Seveda sva še dolgo razpravljala o dialektičnem razmerju med duhom in krvjo in o zgodovinski nujnosti jugoslovanske skupnosti, ki se je manifestirala v vseh naših pomembnih zgodovinskih momentih: v bojih zoper, v časih protestantizma, v kmečkih puntih, kakor bo ostalo za naprej. Toda zdaj sem imel jaz vodilno nit pogovora v rokah in on je bil tisti, ki se je moral braniti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani