nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Precej močan je njegov prispevek v letu 1934, v katerem je objavil tri cikluse Ostrnic, nakar je spet umolknil in se oglasil samo še v začetku urednikovanja z dvema pesmima: s Kitajsko modrostjo in Obupom.
V drugem ciklusu letnika 1934 je postavil na uvodno mesto pesem Kritiku, ki je naslovljena meni, kakor je razvidno iz osebne pošiljke, ki sem jo tedaj prejel od njega: list papirja, na katerem je sam s črnilom narisal teloh in vejice v vazi. Poslal mi ga je »v spomin in opomin«, zakaj vsak od teh predmetov mi govori svoje svarilo: vaza - glej, da me ne razbiješ in ne razliješ, - da ni srdit, a gledam naj, da se ne ranim, in teloh - naj ga ne tikam, da mu ohranim dih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani