nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Kajti vsi smo vzgojeni v nekakšnem bolj ali manj konvencionalnem krščanskem duhu in, ko sem zavrgel krščanstvo, sem zavrgel tudi njegov nauk o tem predmetu, se pravi njegovo moralko, ki mi je s svojo najvišjo zapovedjo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, le preveč individualno omejena in kot zapoved, ki naj bi bila dana od, za razumnega človeka vse preveč zgolj osebna. Moral sem tedaj iskati drugače, predvsem v človekovi naravi utemeljen kategorični moralni imperativ z drugačno in predvsem s širšo, vse dimenzije človeka obsegajočo vsebino. V svojem iskanju sem se za nekaj časa zatekel celo k Levu in njegovemu azijskemu krščanskemu puritanstvu, ki je sicer doslednejše od katoliške moralke, vendar pa v bistvu ostaja v istih ozkih osebnih mejah človekovega bitja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani