nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Zaradi tega sem mnenja, da naj knjige ne založi, vsaj ne take, kakršna je, čeprav moram reči, da dvomim, ali bi se dala novela popraviti v svojem jedru. Vendar hočem biti pravičen v primeri z drugimi Matičnimi avtorji in pripominjam, da pričujoča knjiga vsekakor po svojih pisateljskih kakovostih daleč presega na primer »Zablode« Franceta, ki pa jih je vendarle založila, dasi spet ta roman ne obravnava tako kočljive snovi, kakor jo obravnava.«
Tam, kjer v predzadnjem odstavku omenjam avtorjeve neokusnosti, sem imel v mislih njegovo pisateljsko neprimerno ravnanje z nekaterimi osebami povesti, ki so v neprijaznih odnosih do njegove junakinje in ki se tako drastično pričenjajo ob zgodnjem obisku in njene matere v hiši materinega brata in Kristinega strica.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani