nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Posvetil jo je namreč »licemerski človeški družbi«, ki bi ji hotel naprtiti nekako vso odgovornost za propad svoje junakinje. Vidim pa hkrati, da je dal tej svoji volji duška samo v nekaterih uvodnih stavkih in v zaključnem razmišljanju svojega »šlevastega« junaka, ki se v pripovedi nekako često zliva s pripovednikom v eno osebo. Seveda je njegova tako mimogrede izražena volja do obtoževanja družbe veliko prešibka, da bi mogla prevpiti konkretna življenjska dejstva, ki se v bralčevi zavesti kopičijo o junakinji med povestjo in ki vsa govore in dokazujejo, da je ta ženska zgrešila zdravo pot docela po svoji krivdi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani