nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Tragičen in neustrašen, smrti zapisan in nesmrtno stremeč, na ta naš bedni planet omejen je vendarle luč, ki razsvetljuje vso temo vseh svetov. In pri tem je to človek, v katerega usodi in poslanstvu more biti in je udeležen vsak izmed nas in ne samo hrepeneči izbranci, pesniki in romarji, marveč vsakdo, ki se zaveda svoje človeške podobe in ki jo prizna sam v sebi ter ji je voljan služiti. Zdaj pa mi je čez to podobo z Lepo zarisal svojo resnico, ki je ekskluzivna, ki me je izključevala iz visokega življenja izvoljenih in ki je bila vrhu tega preprostemu, zdravemu življenju globoko neprijazna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani