nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Kaj je in kaj more biti z menoj, ki nisem umetnik, kar mi je bilo takrat že jasno, pa tudi ne brodolomec ne vagabund, in to niti ne v najbolj prenesenem smislu te predstave, če resnično hrepeneče žive samo ti in če so potemtakem resnični in vredni ljudje ssamo prebivalci življenjske cukrarne in njim podobni ali sorodni? Ali sploh morem biti človek v pravem pomenu besede, kakršen je skrit v smislu te drame? Ali nisem obsojen biti in ostati, ki so ga peruti hrepenenja tako rekoč samo oplazile, in še to samo slučajno, da se je zmedel za trenutek, nato se je ali pa se bo vsak hip vrnil v ,življenje', se pravi v malovredno in grobo treznost - kolovoza?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani