nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Ker sem zmeraj cenil njegove knjige in spise o slovenski literaturi, kulturi in politični zgodovini, ki jih cenim še danes, mi je bilo tudi zmeraj žal, da je med nama prišlo do odnosov, zaradi katerih nisem mogel misliti na to, da bi s profesorjem mogel razpravljati o literarnih problemih, ki so me zanimali in glede katerih bi nemara mogel od njega dobiti veliko informacij in če ne rešitev, pa vsaj veliko pobud in pogledov, s katerimi bi lahko primerjal in tako presojal svoja dognanja in nazore. Kar pa se tiče tega, da je odklonil mojo knjigo o kot disertacijo, moram zapisati, da se nisem nikdar strinjal in da se ne strinjam s tistimi, ki so čez toliko let hoteli iz te odklonitve napraviti nekakšen dogodek v zgodovini naše literarne zgodovine, v kateri da je v tem primeru prišlo do spora dveh literarno zgodovinskih smeri in do žrtvovanja nove, modernejše šole. S to razlago dogodka se nisem nikoli strinjal in se ne strinjam, ker sem mnenja, da sodobna literarna produkcija ne
more biti predmet literarne zgodovine, temveč je lahko predmet ali razlage ali kritike ali esejistike, ki ne spadajo v tematiko literarne zgodovine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani