nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Ko sem na Brunov klic sedel na avtobus, ki je peljal čez bolno, votlo in mrtvo srce centralnoavstralskih pustinj semle na tole vranje žalostno vzhodno obalo, sem se med postankom v oazi Mataranka pri priči zgubil. Avtobus je odpeljal brez mene, v Darwin sem prištopal dan kasneje, bolj mrtev kot živ. Pred očmi so se mi kazali mrtvaški odri, črne gorenjske pogrebske oprave, vsepovsod sem vohal črve ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani