nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Stavil bi, da se mu je smililo vse po vrsti, da sploh ni pomeril, da je ustrelil samo zato, da je imel izgovor.
Kot dva prazna žaklja sva legla vsak v svoj kot votline in ostrmela vsak v svoj konec zvezd. Karkoli sva že govorila, naj si bo: kako posebno močne so tod zvezde, ali o srbskohrvaškem sovraštvu, ali o potrebi, da bi tod na robu sveta ustanovili svojo državo, vse do stvarnosti, da je zemlja, na kateri kuriva, last farmarja, potomca prvega kavboja, ki je prejšnje stoletje po letu dni nenehnega gonjenja z vzhodne obale sem prignal krave, ki pa so zdaj, ker se za to zemljo nihče ne zmeni, zdivjale in jih lahko vsak poje - vsaka debata se je končala z govorjenjem o hrani.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani