nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Tukaj v milijardah, noč in dan brez prestanka, tako kot ta večni dež.
Pravzaprav za povrh vsega niti nisem bil več prepričan, če vem, zakaj se vse to grem. Slutil sem, da mi stena pod robom ledeniške sklede s sedlom, pod katerim je na drugi strani elektrarna na jezeru Manapuri, od koder je spet mogoče doseči običajne ceste, s svojo fizično zaporo predstavlja zapreko, blokado v meni samem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani