nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Sedel sem pred kočo, z obrazom obrnjen proti goram, in se dajal s svojo stezo med peklom in nebesi in vsemi tistimi lokacijami vmes. Hribi so se odkrivali in pokrivali, sence so se krajšale in daljšale, vetrovi dvigovali in polegali, in tako tudi barve in ptice in muhe in lakota in napetost v črevesju in lupa pozornosti in okna zavesti ... vse skupaj se je mešalo in vrtelo in prekopicevalo in na koncu zmešalo v kaos. Ustrašil sem se.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani