nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Kot staromoden dvokrilec je še dolgo brnel dol proti reki, vse dokler se njegova vibracija ni zlila s šumenjem voda in spet je bilo vse tiho.
Naslednje jutro je bil navsezgodaj tam oni, ki me je obtožil malomarnosti, ker sem prejšnji dan izgubil očala svareč, da mi bo briljantno sonce zato opoldne zažgalo oči in bom spet ves prestrašen, da bom staknil kožnega raka. In oni, ki vsake toliko šepeta, da zaradi mojih bolečih kolkov ne bom mogel več dolgo po svetu in da je skrajni čas, da se nekam naselim, preden bo prepozno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani