nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Ko je moja kompanija sproščenih resnosti posmrčala, sem gibko preplaval jezero, se na oni strani osušil, tako da sem se nag povaljal po lubju in dišečih travah in potem zlezel po drobnih oprimkih ob slapu na vrh. Tam, z razgledom na reko in morje daleč spodaj pod mesečino, sem sedel med termitnjake, zajel polna pljuča aromatične tišine, zadržal radost v prsih in potem prešerno uživajoč počasi na dolgo izdihnil.
»Aaaooooouuuummmm,« je vibriralo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani