nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
In ti navadno ne veš, kaj je, dokler nekaj v podzavestnem umu ne najde nazorne iluzorne razlage in ti postreže z mitom, ki lahko vsaj za silo poteši in povrne udobje pred razcepljenostjo, krivdo in nemirom strahov.
»Da, priznam grehe,« sem se, koncentrirajoč se na to, kaj se grem, počasi, previdno spustil na kolena, medtem ko so mi iz spomina, slika za sliko, vrela početja, za katera mi je bilo žal. »Počasi, počasi, prosim.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani