nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Obraz je bil kot podplat, oči široko odprte in strmeče, poteze ostre in trde.
To, kar sem čutil, je bila predvsem želja iti nazaj, nazaj v hribe, v tiste širne planjave, med vetrove, v sonce in oblake, v svobodo med živali in biljke. Ničesar človeškega me ni zanimalo več, ničesar iz civilizacije, še stari prijatelji ne več toliko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani