nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Malo zatem se je krajina spet odela v svojo bleščečo dnevno luč.
Celo dopoldne je šlo zlagoma gor in dol, okoli in počez, enkrat v soparni vročini pa so kolena klecnila in pogrnil sem se pod prvo drevo. Spal sem vse popoldne in naprej skozi večer in skozi noč in še pol naslednjega dopoldneva, ko končno nisem mogel več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani