nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Odpahnil sem leso, se namestil na dišeče seno in potem na suhem in toplem kot tiček v gnezdu skozi odprta vrata opazoval Veliko bitko. Še vedno je treskalo in pokalo, vmes se je vsake toliko zaslišala Wagnerjeva apokalipsa, tulilo je in stokalo, umiralo se je in rojevalo, kot da gre za ponovitev vse zgodovine in odsvit vse prihodnosti ... Potem je zelo na hitro vse prešlo, skozi razpoke kulise prvega dejanja je kar naenkrat pokukala polna luna in samozavestno prepodila črne vešče oblakov in začel se je povsem nov sen kresne noči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani